Rad bi, da spoznate Tino ter njeno situacijo. Kot sem že povedal, Tina je gluha. Zaradi tega  ji šola na daljavo povzroča težave. Tina namreč za sporazumevanje potrebuje obe roki, hkrati pa tudi veliko sliko z govorečo osebo saj, poleg znakovnih simbolov, Tina bere iz ustnic. To pa je izredno oteženo na majhnem ekranu. Če ste mislili, da imajo naši otroci težave pri šoli na daljavo, sem na lastne oči videl, da so nekje borbe še veliko težje. In pohvala mladini, ki mora takšne ovire premagovati dnevno.
No, da nadaljujemo našo pot. Pripeljal sem se na lokacijo, kjer sem spoznal Tino. Tina bi nekoč rada postala slaščičarka. Pokazala mi je pot do njene sobe, kjer bomo postavili računalnik. Tu pa sem  naletel na prvi izziv, saj v znakovnem jeziku trenutno znam povedati samo dober dan. Na pomoč nama je priskočila Tinina sestra, ki je prevzela vlogo tolmača. Zaradi maske mi Tina namreč ni mogla brati iz ustnic.
Nošenje mask je osebam, ki se, tako kot Tina, zanašajo na drugačna sporazumevala sredstva, še dodatno otežilo vsakodnevno komunikacijo, ki jo ostali jemljemo kot samoumevno. Ker pa ukrepi niso narejeni z misljo na vse, bi rad še enkrat poudaril, kako pogumni so mladi, kot je Tina. Hkrati bi vas rad spodbudil k strpnosti ter sočutju. Epidemija novega koronavirusa je korenito spremenila življenje vsakega, vendar vam kljub temu želim, da k vsaki situaciji pristopate z mislijo, da je nekomu še težje, kot je vam. Ko sem s projektom zaključili, priklopil računalnik ter poskrbel, da je bilo vse tako kot mora biti, sem še nekaj časa s preživel s Tino in njeno družino. Vsi so se nam toplo zahvalili, največje darilo pa smo v resnici prejeli mi – v obliki Tininega iskrenega nasmeha. Domov sem odšel napolnjen s ponosom.